S pariškim podnebnim sporazumom smo že nekaj let nazaj določili dolgoročno vizijo prihodnosti. Ker 75 % toplogrednih plinov izvira iz proizvodnje in rabe energije, je razogljičenje energetskega sektorja ključni korak za doseganje podnebno nevtralne družbe. V tem procesu ne gre zgolj za naložbe v čistejše proizvodnje vire, kot so obnovljivi viri energije in zeleni vodik, temveč tudi za spremembe v rabi energije. V industriji in v gospodinjstvih, pri ogrevanju in hlajenju in še posebej v prometu. Treba je izkoristiti potencial, ki nam ga prinašata digitalizacija in razvoj novih tehnologij, ter povezati vse sektorje porabe energije. Hrbtenica zelenega prehoda pa je elektroenergetsko omrežje, predvsem distribucijsko. V naslednjih 10 letih so za uresničitev ciljev potrebne obsežne naložbe v distribucijsko omrežje, iz NEPN izhaja ocena, da bomo potrebovali več kot 2 mrd evrov dodatnih sredstev za razvoj omrežij, slednje pa posledično predstavlja velik vpliv na omrežnino, ki jo plačujejo odjemalci električne energije.  

Zaradi navedenega si moramo prizadevati, da bo zeleni prehod stroškovno učinkovit in socialno pravičen. Evropska komisija je zato v vseh strateških dokumentih in strategijah in tudi v zakonodaji izpostavila pomen varčevanja z energijo in prilagajanje odjema ter v ospredje postavila aktivno vlogo odjemalcev, in sicer vse od potrošnikov do industrije. S spremembami pri rabi energije lahko vplivamo na trenutne in bodoče stroške, ki so povezani z zelenim prehodom in hkrati omogočamo hitrejše vključevanje obnovljivih virov energije ter drugih bremen v sistem. Odjemalcem mora zato biti omogočena udeležba v vseh oblikah prilagajanja odjema. Koristi od take aktivne udeležbe bo sčasoma verjetno več, saj bodo sicer pasivni porabniki vedno bolj ozaveščeni o možnostih, ki so jim na voljo kot aktivnim odjemalcem, zato moramo zagotoviti dostopne in pregledne informacije o možnostih aktivne udeležbe.

Elektrooperaterji si morajo prizadevati za stroškovno učinkovito vključevanje razpršenih virov proizvodnje v sistem in tudi novih bremen, ki izvirajo iz vse večje uporabe toplotnih črpalk in elektrifikacije prometa. Agencija za energijo kot sektorski regulator pa mora na podlagi evropske zakonodaje elektrooperaterjem omogočiti pogoje za prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. Na ta način se bodo elektrooperaterji lahko izognili določenim naložbam v omrežje ali pa jih vsaj časovno odložili. Odjemalec bo tako lahko pripomogel k nižjim stroškom omrežnine.

In prav temu sledi prenova obračuna omrežnine. Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema.

Novi način obračunavanja omrežnine bo zagotavljal učinkovit dostop in uporabo omrežij. Gre za način, ki je v skladu s potrebami odjemalcev in ki jim redno sporoča, kako lahko njihova dejanja bodisi povečajo bodisi zmanjšajo njihove stroške uporabe omrežja in jih hkrati ozavešča o nujnosti učinkovite rabe energije in omrežij.

Cilji novega načina obračunavanja omrežnine:

• pravičnejša porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce,
• spodbujanje uporabnikov omrežja k uporabi omrežja v obdobjih, ko je obremenjenost omrežja na sistemski ravni manjša,
• učinkovita raba in razvoj omrežij, hitrejše in obsežnejše vključevanje obnovljivih virov energije in novih bremen omrežja – toplotne črpalke in elektromobilnost – v sistem,
• zagotavljanje pravičnega obračun omrežnine članov energetskih skupnosti s spodbudami, podpornimi nacionalnim strategijam,
• spodbujanje optimalnejše naložbe v zmogljivosti OVE na strani odjema in podpira učinkovito integracijo OVE v omrežje, posebej še v kombinaciji z baterijskim hranilnikom električne energije,
• zmanjševanje negativnega vpliva sheme z letnim netiranjem porabe (»net metering«) na prihodke iz omrežnine,
• zagotavljanje enakopravnega položaja upravljavcev objektov za shranjevanje energije na trgu prožnosti
• spodbujanje naložb v nove tehnologije in digitalizacija.

Spremembe so pomembne za vse odjemalce, saj se spreminja način določitve obračunske moči. Podlaga novemu obračunu bo dogovorjena obračunska moč, ki bo določena na podlagi preteklih podatkov za vsakega posameznega odjemalca. Vrste omrežnin ostajajo enake, prav tako bo omrežnina še vedno ohranjala svoj osnovni namen - povrnitvi stroškov uporabe elektroenergetskega omrežja.

Ključne spremembe, ki jih novi način obračunavanja omrežnine prinaša so:

• časovni bloki: sezonska in dnevna diferenciacija tarifnih postavk obračunavanja,
• razločevanje med dogovorjeno in presežno močjo in
• večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč.

Več o prenovi obračunavanja omrežnine za elektrooperaterje je dosegljivo na www.uro.si.